5 korakov do zdravega srca

Ob svetovnem dnevu srca, ki je 29. septembra in poteka pod geslom »Skupaj za moč srca«, je doc. dr. Uroš Kovačič, dr.med., specialist interne medicine, ki opravlja specialistične kardiološke preglede v Ambulanti Zdravje AS, pripravil pet nasvetov, kako ohraniti zdravje srca.

Srce, mišična črpalka v telesu, ki zagotavlja ustrezno prekrvavitev tkiv in organov v našem telesu. Zaradi današnjega zahodnega sloga življenja in hitrega tempa jo obremenjujemo z dejavniki tveganja, kot so: stres in premalo gibanja ter neustrezna prehrana in kajenje. Med srčno-žilna obolenja, na katere vplivajo ti dejavniki, sodijo: povišan krvni tlak (hipertenzija), angina pektoris (posledica nezadostne prekrvavitve srčne mišice zaradi ateroskleroze koronarnih arterij) in srčni infarkt. Kot posledica teh bolezni pa se lahko razvije tudi srčno popuščanje in življenjsko nevarne motnje srčnega ritma. Sprememba načina življenja na bolje je vsem dosegljiva.

Razmislite o naslednjih korakih.

Srčno-žilnemu sistemu prijazna prehrana

Začnimo uživati bolj zdravo uravnoteženo hrano z veliko zelenjave, sadja in rib. Kombinacija omega 3 maščobnih kislin ter vitaminov A in D pomembno znižuje tveganje za infarkt. Na srčno mišico ugodno vplivajo enostavne nenasičene maščobne kisline iz repičnega in oljčnega olja. Škodljive maščobe so nasičene maščobne kisline, ki pospešujejo razvoj ateroskleroze in pospešujejo nastanek krvnih strdkov (delujejo trombogeno). Najdemo jih v živalskih in mlečnih izdelkih (tudi margarina, zlasti trda).

V svoje življenje vnesimo več gibanja

Zelo pomembno je znižanje utripa v stanju mirovanja in predvsem hitra normalizacija (upočasnitev srčnega utripa) po koncu telesne obremenitve. To lahko dosežemo predvsem z redno kratkotrajno aerobno telesno vadbo. Kdor se vsaj dvakrat tedensko giblje pol ure, za približno četrtino zniža tveganje za srčni infarkt. Vse več raziskav dokazuje, da poleg običajnih faktorjev (debelost, holesterol, kajenje, krvni tlak) na pričakovano življenjsko dobo pomembno vpliva tudi mišična masa ter da ima redna vadba za moč, najbolje dvakrat tedensko po 20 minut, podobne pozitivne učinke na srce kot vzdržljivostna vadba. Priporočljive so vzdržljivostne zvrsti športa, kot je na primer nordijska hoja, ki z uporabo palic vključuje 90 odstotkov vseh mišic. S kombinacijo redne vadbe in pravilne prehrane zmanjšamo delež maščevja v telesu. Tako podkožna kot visceralna (trebušna) maščoba, obe predstavljate tveganje za vaše zdravje, vendar je  visceralna maščoba znanstveno dokazano, bolj nevarna. Opomniti velja, da tudi pretirana vadba, še posebej aerobna (npr. če imate pri treningu pulz predolgo časa nad 160 udarcev na minuto) in enolično ponavljanje vzdržljivostnih vaj, zelo slabo vplivajo na nivo kortizola (stresni hormon) in zato pogosto ne pripeljejo do željenega učinka.

Globoko in pravilno dihanje ter počasno gibanje in meditacija

Kaže, da je stres najpomembnejši dejavnik, ki v razvitem svetu povečuje smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni. Preobremenjeni ljudje so podvrženi nekajkrat večjemu tveganju za infarkt. Ker današnji slog življenja in globalizacija ne dopuščata veliko možnosti za počasnejši tempo življenja in s tem zmanjšanje stresa, je dobra novica, da so dokazali, da nekatere starodavne »vzhodne« sprostitvene tehnike in vadba (npr. tai-či) bistveno zmanjšajo bolezni  srčno-žilnega sistema. Zadostuje tudi že deset minut protistresne vadbe dnevno (meditacija, avtogeni trening in joga). Pravilno dihanje je odličen zaveznik zdravega srca saj zagotavlja kisik, ki se v srčni mišici v kemični reakciji s hranili pretvarja v energijo . Zelo pomembno vlogo pri tem igra trebuh, ki s seboj potegne tudi prsni koš, s čimer imajo pljuča dovolj prostora za raztezanje.

Zdravniški pregled

Občasno se odpravimo na kontrolo krvnega tlaka, maščob ter sladkorja v krvi in na snemanje srčnega ritma. Pri svojem osebnem zdravniku se naročite na celovit pregled, ki naj poleg splošnega pregleda vključuje tudi preiskavo krvi, urina in EKG. Obširnejši kardiološki pregled lahko vsakdo opravi kot preventivni pregled, zlasti pa ga svetujemo starejšim od 45 let, ki so družinsko obremenjeni z zapleti ateroskleroze, redno kadijo in imajo zvišan krvni tlak ali maščobe v krvi ter povečano telesno težo. Primeren je tudi za vse rekreativne športnike (tek, kolesarjenje, plavanje, planinarjenje …). Predvsem priporočamo kardiološki pregled tistim, ki med hojo oziroma telesno obremenitvijo občutijo stiskajočo bolečino v prsih ali imajo občasne napade hitrega/nerednega razbijanja srca.

Zagotovimo zdravju prijazno bivalno okolje in poskrbimo za otroke

Kot družba moramo biti dejavni pri razvijanju brezplačnih možnosti za rekreacijo, kot so zelenice, urejene kolesarske poti in varne pešpoti. Delodajalci naj dajo večji poudarek varovanju zdravja na delovnih mestih. Še posebej pomembno je, da na zdrav življenjski slog navadimo mlado generacijo.