Fizioterapija je poslanstvo: »Imate zlate roke!«

8. september je svetovni dan fizioterapije, ki ga praznujejo fizioterapevti po vsem svetu. Kako pomembna je vloga fizioterapije pri dobrem počutju, ohranjanju in ponovnem vzpostavljanju telesnega zdravja, vedo povedati fizioterapevti v Ambulanti Zdravje AS, ki svoje delo opravljajo z veliko mero predanosti in srčnosti. Preberite njihove zgodbe.

Neža Šparovec

»Za poklic fizioterapevta sem se odločila zaradi ljubezni do gibanja in želje po dinamičnem delu z ljudmi. Čeprav ob koncu gimnazijskih let nisem vedela natančno, v kaj se podajam, danes vem, da sem se odločila pravilno. Biti fizioterapevt ni le poklic, je privilegij, da sodelujemo v procesu okrevanja ljudi vseh starostnih skupin z raznovrstnimi težavami in pri tem uporabljamo zgolj svoje znanje, izkušnje in roke. Privilegij, ker naše delo pozitivno vpliva na kvaliteto življenja ljudi, ki so nam zaupani, pa naj bo to zaradi zmanjšanja bolečin, izboljšanja mehanike gibanja, drže, gibalnih sposobnosti ali spodbujanja k upoštevanju nasvetov in izvajanju vaj. Pohvala našemu delu so uspešne terapije. Dragoceni so trenutki, ko pacienti povedo, da so se po dolgem času ponovno ukvarjali z določenim športom in delom ali so brez bolečin prespali celo noč. Pohvala nam fizioterapevtom pa besede: »Imate zlate roke!«

Ali Nassib

»Rad delam z ljudmi in jim z lastnimi dognanji pomagam k bolj učinkovitemu vsakodnevnemu gibanju. Velikokrat so gibi, kot so obračanje glave, odpiranje vrat ipd. samoumevni. Šele kadar imamo težave, pa opazimo, kako pomembna je pomoč fizioterapevta, ki pacientu pomaga ponovno vzpostaviti vsakdanje funkcionalno gibanje. Spomnim se gospoda srednjih let, ki zaradi bolečin v kolenu ni več hodil v hribe in tako tudi manj videval družbo, ki se je najraje dobi na sobotnem pohodu. Po nekaj fizioterapevtskih obravnavah sva izboljšala kontrolo in moč v kolenu ter zmanjšala bolečino. S tem nisva izboljšala le kakovosti gibanja, temveč ga tudi napotila nazaj v njegov vsakdan in lepši jutri.«

Jure Bornšek

»Fizioterapevt si za pacienta vedno vzame čas, ga posluša, sledi njegovim ciljem, ga spoštuje in mu pomaga. Moje vodilo je, da sem pri svojem delu prijazen, nasmejan in strokoven. Običajno svoje delo opravljam v ambulanti, občasno pa svoje izkušnje delim tudi izven nje. Pred časom sem kar preko satelitskega telefona pomagal pacientu, ki je bil na odpravi na Antarktiki in si je pri padcu poškodoval koleno. Prva pomoč je bila na tisoče kilometrov stran, zato si je najlažje pomagal s hlajenjem. In ker na Antarktiki res ni bilo težko najti ledu, se je poškodba hitro sanirala.«

Marko Macuh

»V času ukvarjanja z atletiko sem se srečeval s številnimi poškodbami in se tako začel zavedati pomena osebe, ki ti lahko pomaga sanirati poškodbo in ti omogoči, da se lahko ponovno gibaš brez bolečine. Kasneje sem razumel, da je to poslanstvo fizioterapevta, ki pomaga ljudem v stiski in jih osvobodi bolečine ali jo vsaj zmanjša do te mere, da postane znosna. Svojim pacientom pomagam s celostnim pristopom. Skušam se jim približati, jih razumeti in hkrati opraviti najboljšo možno terapijo. Ob delu z ljudmi sem vsak dan znova presenečen, kako učinkoviti sta toplina in človeški dotik. Čeprav je delo fizioterapevta naporno, je vsakič znova vse poplačano, ko pacient vstane z mize, naredi dva, tri gibe in zadovoljno ugotovi, da se počuti dosti bolje kot pred terapijo.«

Peter Hribar

»Poklic terapevta mi je v času študija postajal vedno bolj in bolj všeč, danes sem zelo vesel in srečen, da ga lahko opravljam. Svojim pacientom želim čim bolje pomagati, jim svetovati in z enostavno razlago pojasniti njihovo težavo in kako si lahko sami pri tem najbolje pomagajo. Na primer, moja pacientka je bila tudi kategorizirana kajakašica, pri kateri je bila glavna težava zaupanje v funkcijo roke po operaciji. Njene težave sem se lotil fizično, z različnimi manualnimi tehnikami sproščanja, krepitve obsklepnih struktur itd. Hkrati se je z mojim zabavnim pristopom začela dvigovati tudi njena psihološka plat in zaupanje v funkcijo roke, ki je bila po koncu terapije skoraj v boljši funkciji kot pred operacijo. Zelo pomembno se mi zdi, da kot terapevt k težavam pristopiš pozitivno-zabavno in s tem blagodejno vplivaš na varovančevo psiho, ki je v času poškodbe pri nekaterih zelo občutljivo področje.«